Lesarstvo v Sloveniji

Da bi uporabili kaj tako elegantnega kot je drevo? Predstavljajte si nalogo za oblikovalca: nariši in oblikuj nekaj takega, kar ustvarja kisik, uničuje ogljik, ureja dušik, destilira vodo, vpliva na sonce kot vir energije, nekaj kar daje sladkor v hrano, nekaj kar ustvarja mikroklimo in kar spreminja barvo skozi vse leto in se stalno obnavlja. In potem, zakaj ne bi take stvaritve predelali in pisali nanjo?

~ William McDonough o vrednosti in posebnosti lesa

Lesarstvo kot panoga in les kot material spremljata naše okolje od nekdaj. Slovenija je v samem vrhu gozdnatosti držav v Evropi. Gozd in njegovo bogastvo les je eden glavnih danosti v našem okolju. Odnos do obojega je pomemben.

Les in Slovenija

Ko potujemo, npr. na sever Evrope, v Skandinavijo, kjer se nahajajo ostale države z visokim deležem gozda, se ta naravna danost nedvomno kaže v okolju – v arhitekturi, načinu gradnje, opremi domov in javnih prostorov ipd. Spomnimo se lesenih fasad na hišah na Norveškem, Švedskem, Finskem …

Uporaba lesa nekoč in danes

Zdi se, kot da smo v Sloveniji imeli nekaj desetletno pavzo pri uporabi lesa. Če v muzejih na prostem in redkih domačijah še vidimo kozolce, skednje, hiše iz lesa, so sodobnejše stavbe praviloma na les pozabile. Pri gradnji so desetletja prevladovali umetni materiali. Razlogov za to je sicer ogromno, a med njimi je pomemben in zanimiv kulturni vidik.

Les se predvsem v gradbeništvu zadnji vendarle ponovno vse bolj uporablja. Predvsem v zadnjem desetletju mu je bolj naklonjena pomembna medijska pozornost, kažejo vplivi iz tujine, svoj pečat pušča tudi osredotočenost na trajnost ter energetsko učinkovitost. Vse omenjeno se odraža v dejanski rabi lesa kot gradbenega materiala. Javnomnenjske raziskave kažejo, da se glavni razlog za nizek delež lesene gradnje namreč skriva v nepoznavanju prednosti lesene gradnje s strani končnih uporabnikov in v primerjavi z dobro uveljavljeno opečno in betonsko gradnjo. In to poznavanje se počasi spreminja – še posebej ob vse bolj pomembnem doseganju energetske učinkovitosti objektov.

Na drugi strani se zdi, da postaja les vse bolj cenjen material tudi pri pohištvu, opremi doma, izdelavi igrač in otroške opreme itd.

Pozabljeno in ponovno obujeno znanje

Če se ozremo generacijo ali dve nazaj je bil les za zgoraj omenjeno primarno uporabljen. Naši stari starši so najverjetneje imeli lesene igrače in predmete, ki so jim lajšali vsakodnevna opravila. Les je bil pomemben del pri postavitvi hiš, skednjev, kozolcev. Pomemben je bil prav tako pri izdelavi sodov, čebrov, pribora, raznih skled in posode. Ter orodja. Kar je nekoč bil primaren material za izdelavo, je danes smatrano kot vnovično odkrit material, pa čeprav nas les vseskozi obdaja.

Kar smo torej izgubili oz. pozabili je znanje in spretnost njegove rabe in obdelave. Tudi zato se nam zdi pomembno, da se tradicija obdelave lesa ohranja – da znanje ohranjamo in tudi nadgrajujemo s sodobnimi pristopi.